Na grajski stolp pelje kratka, vendar lepo urejena cesta, po njej pa pogosto vozi tudi turistični vlak. Ta prične svojo pot na Prešernovem trgu, ki je postal osrednji mestni trg. Od tod je na grad in grajski hrib odličen razgled, kar je še posebej všečno turistom, ki tod najraje fotografirajo. Kadar Ljubljana praznuje svoj praznik, ko je v mestu festival ali za Novo leto, se nad gradom zabliska tudi ognjemet. Grajski hrib, s svojimi dobrimi 70 metri višine, še posebej izstopa ob koncu leta, ko je Ljubljana praznično okrašena. Takrat hrib osvetljuje stotine pisanih luči, grad pa v soju luči spreminja barvo in vabi obiskovalce.
Pred kratkim je na Ljubljanski grad pričela voziti tudi vzpenjača, kar poveča število potnikov, ki se lahko nanj pripeljejo vsako uro. Ogled mesta iz premikajočega se steklenega dvigala je še posebej atraktiven. A tu se pot komaj prične. Na gradu vam ne bo dolgčas, tudi če ste prišli na grajski hrib le na sprehod. Od tod se mnoge urejene poti razpršijo širom po mestu. Pogled na mesto je izjemen, ne glede na letni čas ali del dneva. V najhujšem mestnem vrvežu sredi belega dne ali v najbolj mirnem večeru, je grad vedno vredno obiskati. V lepem vremenu si lahko obiskovalci iz razglednih točk ogledajo Julijske in Kamniške Alpe ter Karavanke, množico najvišjih slovenskih vrhov, med njimi tudi najvišjega – Triglav, s svojimi 2.864 metri nadmorske višine. Na drugi strani Ljubljane izstopa Krim, ki se dviguje nad južnim delom mesta in ljubljanskim barjem, okoli mesta so vidne mnoge ravnice, polja in še več hribovja in gozdov v okolici. A očarljive so tudi stavbe v mestu, tiste najstarejše, iz secesijskega obdobja ali modernejše. Od tržnice in mostov prek reke Ljubljanice, do trgov in mestne stolnice, prav vse je vidno iz gradu.
Grad je tako pomemben v zgodovini Ljubljane, da je svoj prostor dobil tudi v mestnem grbu. Čeprav je bil ta prostor pozidan že v prazgodovini, pa je prvo večjo omembno doživel leta 1141, ko so bili njegovi upravitelji grofje Spanheimi. Kasneje je bil večkrat prezidan in deloma na novo zgrajen ter precej časa uporabljan kot utrdba. Kot utrdbo ga je uporabljal tudi Friredik III. Habsburški v 15. stoletju, iz tega časa pa je tudi grajsko jedro in njegov peterokotni stolp. Gotsko kapelo sv. Jurija, v katero so meščani dolgo hodili na mašo ob godovanju sv. Jurija, najdemo prvič v zapiskih iz leta 1489. V 16. stoletju si jo še nadzidali in kasneje še obokali in utrdili. 1742 jo je dal deželni glavar okrasiti z grbi vseh deželnih glavarjev Kranjske od leta 1261-1742.
V šestnajstem in še posebej sedemnajstem stolteju je grad pričel izgubljati svoj utrdbeni pomen in kmalu so se v njegovi neposredni bližini pričele zidati še druge stavbe. Nekatere med njimi so imele bivalni namen. Kasneje je bil do sredine osemnajstega stoletja tod sedež Kranjskega deželnega glavarja, v času Ilirskih provinc (1809-1813), ko so bili tod poglavarji Francozi, pa sta bili na gradu mestna bolnišnica in vojašnica. Tik pred koncem svoje okupacije, so Francozi podrli znameniti stolp Piskačev, ki je stal v neposredni bližini sedanjega razglednega stolpca. Iz njega so se grajski piskači s svojimi inštrumenti oglašali vsak dan, posebej pa še za praznike. Avstrijci so ta stolp nadomestili z lesenim z uro, ki so ga zgradili leta 1815, leta 1848 pa so napravili zidani stolp, ki je kasneje po temeljiti prenovi postal razgledni stolp v snežno beli barvi in je danes eno najrazpoznavnejših znamenj mesta.
Mestna oblast je grad prevzela v začetku 20. stoletja in na njem izvedla mnoge obnovitvene postopke. Tod je bila nekaj časa tudi kaznilnica, pa dolga leta celo stanovanja za najrevnejše meščane. V času življenja in delovanja najznamenitjšega mestnega arhitekta Jožeta Plečnika, so ga nameravali spremeniti v slovensko Akropolo. A od premnogih načrtov, generacij mestnih veljakov, vse prepogosto ni bilo kaj dosti. Tako se je desetletja načrtovana vzpenjača, ob negodovanju mnogih meščanov, zgradila šele v pričetku 21. stoletja.
Danes je na gradu grajski muzej, sprejemna dvorana v pritličju in dve poročni dvorani v zgornjem nadstropju, prostor za občasne razstave, razgledni stolp, spomenik puntarjem, zgrajen ob 500. letnici kmečkih uporov, pa kavarna in slaščičarna, prodajalna spominkov in seveda startna oziroma ciljna ploščad grajske vzpenjače.
Grajski hrib je prostor, kamor lahko vsakdo pride poiskat svoj mir. Meščani prisegajo, da je nanj najlepše priti po eni od pešpoti ali morda s kolesom, čeprav vas na hrib lahko tudi odpeljejo. Tu se lahko pridete zabavati, posladkati, izobraziti ali poročiti in če boste imeli veliko srečo, vas bo na novo življensko pot pospremil kar mestni župan.